Odeja za nov dom

Ob selitvi mojega sina Aleša v njegov nov dom, ki je žal precej daleč, sem mu zašila mehko odejo in prevleko za blazino. Nastali sta kot majhen kos doma, ki potuje z njim — nekaj, kar pogreje, ko je zunaj mrzlo, in nekaj, kar spomni na starše, ko je dan dolg.

Upam, da ga bo odeja grela ne le fizično, ampak tudi simbolično. Morda bo kdaj, medtem ko bo sedel na kavču v svojem novem domu, pomislil: “Aha, tole je pa mamin šiv.”

In če bo ob tem še malo nasmejan, bo moj namen popolnoma izpolnjen.